Category Archives: Pomoč uporabnikom – SLO

Dozirne naprave in stresalniki

Helios Tinting vam s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomaga tudi pri izbiri ustrezne mešalne opreme – dispenzerjev/dozirnikov in stresalnikov. Izbira je prilagojena vašim zahtevam in možnostim.

Izbira ustreznega dispenzerja je odvisna  od številnih faktorjev: vrste in števila kolorantov, porabe barve, strukture kupcev, možnosti povečanja kapacitet, logistike in cene.

Dispenzerji se tehnično delijo glede na tip črpalke: bellow pump, piston pump in gear pump tehnologija. Za vsak posamezni set kolorantov je najbolj primerna ena od teh tehnologij.

Ker so vsi koloranti/paste plod lastnega razvoja, lahko zelo kompetentno svetujemo ustrezen dispenser, saj v oddelku Helios Tinting testiramo naše kolorante na različnih tipih dispenzerjev in sledimo novostim in razvoju na tem področju.

Za več informacij nas kontaktirajte.

DEKORATIVA/KOLORANTI HG MIX ACRYLIC IN HG MIX SOLVENT

Tu predlagamo avtomatske dispenzerje z bellow ali piston pump tehnologijo; vsaka ima določene prednosti.
Doziranje je lahko simultano ali sekvenčno.

Proizvajalec Ime
dispenzerja
Tip
črpalke
Max št.
kanistrov
Velikost
kanistrov (L)
Predvidena količina
mešanja / dan
COROB D200 below 16 2,5 do 300 L
FAST&FLUID X Smart piston 16 2,25 do 300 L
X Protint piston 16 12×2,3; 4X4,6 do 300 L
HARBIL 180 piston 24 2,3 – 4,6 do 300 L
HARBIL 480 piston 32 2 – 3 – 6 – 10 do 500 L
SANTINT A2 piston 16 2,3 do 300 L
HERO EURECA piston 32 3 – 5 do 500 L

INDUSTRIJA/ KOLORANTI UNIHEL, BW

Tu predlagamo avtomatske dispenzerje s piston ali gear tehnologijo.
Doziranje je lahko simultano ali sekvenčno.

Proizvajalec Ime dispenzerja Tip črpalke Št. kanistrov Velikost kanistrov (L) Predvidena količina
mešanja / dan
COROB EVO PWR gear 24 3 – 4 – 6 -15
9 – 20
400 – 800 L
FAST&FLUID HARBIL180 piston 24 2,3 – 4,6 do 300 L;
manjša embalaža
HARBIL480 piston 32 3 – 3 – 6 – 10 do 500 L;
HARBIL680 piston 32 2 – 3 – 6 – 10 – 20 400 – 800 L;
HERO NEWTON piston 24 5 – 10 – 20 800 L;
velika embalaža
HERO EURECA piston 2,5 – 5 do 500 L

 

COROB BANCO 16 – 24
COROB D200
COROB D600
F&FM HARBIL 150
CHAMELEON M2M
CHAMELEON M2M Slide door
CHAMELEON Easy Colour Manual Dispenser
CHAMELEON eShake
CHAMELEON iShake

 

VIBRACIJSKI STRESALNIKI IN GIROSKOPSKI MIXERJI

Stresalniki in giroskopski mixerji so v močni povezavi z dispenzerji. Ko namreč podoziramo barvo, jo je treba dobro homogenizirati, da je niansa taka, kot smo jo izbrali.

V pomoč pri izbiri vibracijskega stresalnika oziroma giroskopskega mixerja je tabela:

Vibracijski stresalnik Giroskopski mixer
Velikost embalaže/Mixing range 5 – 40 cm /40 kg 8.6 – 48 cm/ 40 kg
Mešanje več embalažnih enot naenkrat
Barva z veliko viskoznostjo in ometi
Embalaža < 10L (< 22 cm)
Mešanje v skladišču 20L embalaža

Predlagamo naslednje vibracijske stresalnike in giroskopske mixerje:

VIBRACIJSKI STRESALNIKI

  • SK 550
  • I shake

GIROSKOPSKI MIXERJI

  • GA 480
  • I mix M2M

Niansiranje spektra fasadnih barv in ometov

V Heliosu poudarjamo in uporabnike seznanjamo s pomenom pravilne izbire nians za fasadne površine. Za dolgo obstojnost priporočamo nianse, ki so izdelane izključno na anorganskih pigmentih.

Pri premazih je prav pigment tisti, ki določa estetski videz objekta. Poleg moči obarvanja zagotavlja tudi svetlobno in vremensko obstojnost fasadnega premaza ter tako omogoča ohranjanje lepote objekta skozi daljše časovno obdobje.

Svetlobna obstojnost: Sonce seva svetlobo različnih valovnih dolžin; UV žarki razgrajujejo vezi v kemijskih spojinah, posledica omenjenega procesa je bledenje.

Vremenska obstojnost: kisel dež SO2 in vodni kamen povzročata lisavost ali spremembo nianse.

Podatki o svetlobni in vremenski obstojnosti se nanašajo na pigment in ne na barvo oz. kolorant kot polizdelek. Slednje podajo dobavitelji kot osnovo za izbor ustreznega pigmenta.

Helios v naboru HG MIX kolorantov uporablja svetlobno in vremensko najobstojnejše pigmente.

Pri naravnih pogojih so  testi obstojnosti pigmentov dolgotrajni  ter trajajo več let, podajajo pa za čisti ton in v definiranem rezanju z belo (običajno razmerje 1:25). Hitrejše rezultate dosežemo s pospešenim staranjem v svetlobnih in vremenskih komorah; korelacija med rezultati je zelo dobra.

Anorganski pigmenti (DH 1, 2, 3, 14, 20, 22, 23, 24 in 25) so svetlobno in vremensko zelo obstojni tako v čistih tonih kot tudi v podtonih. Organski pigmenti (DH 4, 6, 9, 13, 15, 16 in 17) pa so kemijsko občutljivejši tako na svetlobne kot na vremenske vplive skozi leta. Posledice omenjenih vplivov se na fasadni površini odražajo kot »bledenje« nianse, izplavljanje pigmenta, pojav lis na površini.

Organski pigmenti so pridobljeni s kemijsko reakcijo sinteze organskih spojin, anorganski pa so naravne rude, zmlete in kemijsko obdelane samo površinsko. Delci anorganskih pigmentov so večji, se teže spirajo in imajo stabilne kemijske vezi. Pri organskih pigmentih pa alkalnost podlage utegne uničiti kemijske vezi v pigmentih, le-te se zrahljajo in ob delovanju UV svetlobe in vlage pretrgajo ter sam pigment uničijo.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega, ima najpomembnejšo vlogo obstojnost pigmenta, od katerega je odvisna tudi obstojnost končne nianse. Znano je, da je delež veziva v zidnih premazih in ometih bistveno manjši kot v ostalih pigmentiranih premazih (emajli, avtolaki…), posledično pa je izpostavljenost pigmenta zunanjim vplivom pri omenjenih premazih večja, kar lahko privede do hitrejšega propadanja in spremembe same nianse. V fasadnih premazih je bolj zaželena in priporočena uporaba anorganskih pigmentov, kot pa kemijsko sintetiziranih organskih pigmentov, vendar pa intenzivnih ”živih” nians samo z anorganskimi pigmenti ni mogoče doseči. Priporočamo torej, da se izboru teh intenzivnih nians pri fasadnih barvah in ometih izognemo.

Barvna stabilnost je odvisna od kemije, kristalne modifikacije pigmenta ter velikosti in koncentracije delcev. Pomembno vlogo igra poroznost sistema, v katerega se dodajajo pigmentne paste (silikonski sistem, recimo, je zelo porozen, zato se v tovrstnih sistemih organski pigmenti ne uporabljajo).  Pomemben dejavnik je tudi sama površina, na katero premaz nanašamo (če je površina denimo bazična, to lahko privede do t.i. požiranja organskega pigmenta; tudi v silikatnih sistemih, ki so že sami po sebi alkalni, se organski pigmenti ne uporabljajo).

Na proces bledenja fasadne površine pa vplivajo tudi tip veziva fasadne barve ali ometa, moč UV svetlobe in količina vlage, alkalnost in presušenost ometa/lepila pod samo barvo, redčenje barve in pa sama aplikacija premaza.

Okusi so različni, zato tudi v Heliosu ponujamo širok spekter fasadnih nians, tudi temnejših., kot so recimo oranžna ali pa temno rdeča.

Vendar pa smo hkrati uporabnike dolžni opozoriti, da bodo takšne nianse skozi leta na osončenih straneh izgubljale svojo intenzivnost ter bledele.

Da bi uporabnikom izbiro nians olajšali, smo v Heliosu izdelali barvno karto SPEKTRA Terra, v kateri so nianse do T 400 izdelane zgolj na kombinaciji anorganskih pigmentov. Na ta način je uporabniku odločitev olajšana ter stabilnost barvnega tona fasadne površine v celoti odvisna od njegove odločitve.

Izdelava nianse

Formule različnih nians so lahko matematične (po izračunu računalniškega programa) ali pa fizično preverjene v laboratoriju. V mešalnem sistemu je količina baze vedno konstantna, količina dodanih kolorantov pa se lahko spreminja. Zgornjo količino past določa kakovost premaza, spodnjo pa kritnost premaza in natančnost dispenzerja.

Za izdelavo nianse v laboratoriju se v večini uporablja dispenzer in točno določena baza, ki jo stranka zahteva. Za hitrejše in točnejše doseganje nians si pomagamo z računalniškim programom, spektrofotometrom in svetlobnimi kabinami, ki zagotovijo konstantne pogoje. Niansiran izdelek apliciramo na črno-bel kartonček in ga posušimo na zraku ali v peči. Posušeno nianso nato primerjamo z etalonom / barvno karto v svetlobni komori pri svetlobi D65. Točnost nianse preverimo še z meritvijo in CIELab vrednostmi. Končna potrditev je vedno vizualna ocena koloristov.

Pogosti vzroki, ki lahko vplivajo na odstop nianse od barvne karte:

  • Kritnost premaza / debelina premaza,
  • Način sušenja premaza,
  • Vrsta opazovane svetlobe,
  • Kot vpadanja svetlobe na barvano površino,
  • Razlike med izdajami barvnih kart!
  • Razlika v sijaju med etalonom in konkretnim premazom,
  • Subjektivni vpliv (vizualni sistem – oko, možgani),
  • Vpojnost in struktura podlage.